APDEJT.si

Nekdanji obrambni minister Slovenije Roman Jakič je izrazil zaskrbljenost glede nazadovanja evropske usmerjenosti Črne gore po letu 2020. Medtem sta se predsednik vlade Črne gore, Milojko Spajić, in predsednik Evropskega sveta, Antonio Košta, v Bruslju pogovarjala o reformah in napredku Črne gore na poti v EU. Spajić je poudaril, da Črna gora dokazuje, da je širitev EU na Zahodni Balkan mogoča.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.

Črnogorsko Ministrstvo za zunanje zadeve (MVP) je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Petroviča Lukašika zaradi neprimernih izjav v medijih. Te izjave predstavljajo odprto in nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Črne Gore. Iz MVP so sporočili, da bodo podobna dejanja v prihodnje obravnavali kot namerno sovražno delovanje in se nanje ustrezno odzvali v skladu z mednarodnimi normami.

Podpredsednik vlade Filip Ivanović se je sestal z rezidentko Združenih narodov v Črni gori, Karolin Tiso, in ji čestital ob imenovanju. Izrazil je prepričanje, da se bo sodelovanje med Črno goro in Združenimi narodi še naprej razvijalo skozi močan partnerski okvir. Poudaril je, da je sodelovanje z Združenimi narodi posebnega pomena za zunanjo politiko Črne gore.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Predsednik Milatović je v Dohi poudaril, da je pravi družbeni razvoj mogoč le z odpravljanjem revščine, socialno vključenostjo in dostojnim delom. V Podgorici pa bosta zgrajena dva dnevna centra za osebe s posebnimi potrebami, eden za uporabnike do 27 let in drugi za starejše. Projekt bo izboljšal sistem podpore in kakovost življenja uporabnikov in njihovih družin.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.

S podporo ukrajinskega veleposlaništva in občine Kotor so otroci iz Ukrajine, ki so jih prizadele vojne razmere, preživeli počitnice v Črni gori. Program je vključeval izlete, srečanja z vrstniki iz lokalnih šol, kulturne aktivnosti in obisk Pomorskega muzeja, ki ponuja avdiovodič v ukrajinskem jeziku. Otroci so tako vsaj za kratek čas pozabili na stres, ki ga je povzročila vojna.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.

Albanski forum je pisal ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Albanijo in Kosovom, ter zahteval zagotovljeno zastopanost Albancev v Skupščini Črne gore. Poudarjajo, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Nik Đeljošaj je opozoril na evropsko prakso, kjer imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji, ki predstavljata manj kot 0,5 odstotka prebivalstva, zagotovljenega poslanca. Hkrati je EU ponovno odprla vprašanje širitve, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Albanski forum je poslal pismo ambasadorjem držav članic EU in partnerskih držav, v katerem opozarja na nujnost zagotavljanja ustrezne politične zastopanosti manjšinskih narodov v Črni gori, še posebej albanske skupnosti. Nik Đeljošaj, ki je pismo podpisal, poudarja, da Albanci v Črni gori predstavljajo avtohtono in edino neslovansko manjšino, ki prispeva k razvoju države. Opozoril je na evropsko prakso, kjer imajo italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji zagotovljeno zastopstvo, čeprav predstavljata manjši delež prebivalstva kot Albanci v Črni gori. Hkrati se je v EU ponovno odprla razprava o širitvi, pri čemer se pojavljajo vprašanja o institucionalnih omejitvah in prihodnji vlogi novih članic.

V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Ladja Evropske unije je dosegla tanker, ki so ga ugrabili pirati ob obali Somalije. Vseh 24 članov posadke je varno.

V Bosni in Hercegovini so na podlagi intenzivne izmenjave informacij med Črno goro in BiH aretirali črnogorskega državljana, za katerim je bila razpisana Interpolova rdeča tiralica.

Grške oblasti so Črni gori izročile dva črnogorska državljana, Đukića in Kraljevića, ki ju Podgorica išče zaradi suma težkega umora in sodelovanja v kriminalni združbi. Moška sta bila aretirana julija v Atenah na podlagi mednarodne tiralice Interpola Podgorica. V Grčiji sta se skrivala pod lažno identiteto in uporabljala ponarejene dokumente.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.

Pirati so napadli tanker Hellas Aphrodite ob somalijski obali. Celotna posadka, vključno s kapitanom iz Črne gore, se je več ur skrivala v citadeli na krovu. Vojna ladja jih je nato osvobodila.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o vstopu v Evropsko unijo (EU) do konca leta 2026. Projekt vstopa Črne gore v EU naj bi bil predstavljen kmalu.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Grški premier Micotakis je v telefonskem pogovoru zagotovil polno podporo Grčije evropski poti Črne gore in pohvalil dosežke ter močno vodstvo predsednika Milatovića. Micotakis je napovedal, da bo do konca leta obiskal Črno goro. Predsednik Grčije Konstantinos Tasulas pa bo Črno goro obiskal že v decembru, na povabilo Milatovića.

Minister za evropske integracije Nemanja Starović je izjavil, da je Srbija, gledano po 33 pogajalskih poglavjih, za Črno goro najpripravnejša država kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Dodal je, da v poročilu Evropske komisije ni bilo zabeleženega nazadovanja Srbije v zadnjem letu.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je med obiskom Združenih držav Amerike poudaril pomen sodelovanja s to državo. Izrazil je prepričanje, da državljani Črne gore veliko pričakujejo od administracije predsednika Donalda Trumpa, zlasti pri prizadevanjih za mir na območjih, ki jih prizadenejo vojne. Mandić se je v Washingtonu sestal tudi s predstavniki lobističnih skupin in s kongresnico Elis Stefanik, tesno sodelavko Donalda Trumpa.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je v ponedeljek obiskal Črno goro, kjer se je srečal s predsednikom vlade Milojkom Spajićem in zunanjim ministrom Ervinom Ibrahimovićem. Obisk je bil osredotočen na izzive in napredek v procesu pristopa držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji, pri čemer Nemčija ostaja tesen partner v tem procesu, tudi skozi Berlinski proces. Veleposlaništvo Nemčije je poudarilo, da je Zahodni Balkan del evropske družine.

Vodja delegacije EU v Črni gori, Johan Satler, je izjavil, da je članstvo brez glasovalne pravice slaba ideja, ki ne izvira iz Evropske unije. V oddaji "Argumenti" na RTCG je pohvalil "ekipo Črna gora" za dobro opravljeno delo, ki je rezultiralo v dobrem poročilu Evropske komisije, vendar je opozoril, da je najtežje šele pred njimi.

Minister za zdravje Črne gore, Vojislav Šimun, je na srečanju o vodi in zdravju v Budimpešti poudaril zavezanost države izvajanju protokola WASH in izboljšanju javnega zdravja. Šimun je izpostavil ključne aktivnosti in študije, ki so bile izvedene s podporo mednarodnih partnerjev, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, UNICEF in UNECE, ter prispevale k oceni in izboljšanju stanja na področju WASH v šolah, zdravstvenih ustanovah in skupnostih RAE. Poudaril je tudi, da bo Črna gora v sodelovanju z Evropsko unijo nadaljevala z vlaganjem v infrastrukturo in krepitev sistema zaščite javnega zdravja.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Črna gora je po ocenah ministra Ibrahimovića prejela najpozitivnejšo oceno Evropske komisije doslej, kar utrjuje njen položaj kot najnaprednejše kandidatke za članstvo v EU. Evropska komisija je Črni gori prvič postavila jasen časovni okvir za članstvo, kar potrjuje njen konkreten napredek. Predsednik Milatović pa se je v Dohi udeležil svetovnega vrha Združenih narodov o družbenem razvoju.

Radule Bojović, črnogorski migrant, je v ZDA postal policist, a je kasneje pristal v zaporu. Njegov primer je pritegnil pozornost ameriških medijev, saj je Chicago eno od mest, ki nudijo zatočišče migrantom, ki jih ogroža administracija Donalda Trumpa.

Črnogorski premier Spajić je izjavil, da je ukinitev vizumov za Turčijo začasna. Napovedal je ponoven pregled situacije in uskladitev vizumske politike z drugimi državami, s katerimi je to potrebno.

Predsednik Črne gore, Milatović, je izjavil, da je Evropska komisija potrdila, da je Črna gora najnaprednejša kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Milatović je pozval EU, naj podpre ambicije Črne gore z jasnim političnim signalom in začne pripravo pristopne pogodbe.

Črnogorski premier Milojko Spajić je pisal prestolonasledniku in predsedniku vlade Saudske Arabije, Muhamedu bin Salmanu, kjer mu je sporočil, da naj bi Črna gora v začetku leta 2026 odprla ambasado v Rijadu. Spajić je nedavno obiskal Saudsko Arabijo in se pogovarjal s princem bin Salmanom.

Predstavniki Črne gore in Združenih arabskih emiratov so se strinjali, da je boljša letalska povezava med državama ključna za povečanje turističnega prometa. Trenutno letalska družba Fly Dubai leti v Tivat samo v času poletne sezone, zato si Črna gora prizadeva za podaljšanje te povezave skozi celo leto. Ocenili so, da so odnosi med državama izjemno dobri, vendar obstaja prostor za izboljšave na področju turizma.

Palestinski ambasador Rabii Alhantouli je obiskal Fakulteto za črnogorski jezik in književnost (FCJK), kjer je potekalo predavanje o identiteti in odporu palestinskega naroda. Ambasador je knjižnici fakultete podaril dragocene izdaje in prevode palestinskih avtorjev v črnogorski jezik.